Dijaki Gimnazije Ledina so v okviru ekskurzije, na katero je prevoz sofinancirala družba Goodyear Dunlop Sava Tires v okviru kampanje Pozor(!)ni za okolje, obiskali slovensko Istro, izlet pa zaključili s skokom v morje v Izoli.
Na ekskurziji so se marsikaj naučili o tem delu Slovenije ter celo obiskali oljarno, hkrati pa so del dneva namenili tudi uživanju ob slovenski obali, kjer so seveda pazili na čistočo morja in plaže.
Poročilo z ekskurzije
Naša jutranja pot nas je vodila najprej na Kras, natančneje v Štanjel. Sledil je postanek v slovenski Istri, v Krkavčah, kjer smo obiskali oljarno Ternav. Z vožnjo smo nadaljevali proti Izoli. Da naši trebuščki niso ostali lačni, smo si tu privoščili izvrstno mediteransko kosilo na Srednji šoli Izola. Potem smo si vzeli nekaj prostega časa za druženje, sprehajanje, kopanje in klepet v senci.
Pa se najprej sprehodimo po Štanjelu!
Dijaki na ekskurziji
Radi bi orisali, kar smo uspeli videti in si zapomniti v tem biseru Krasa.
Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznano po svojem starem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve (ključni spomenik gotske arhitekture na Krasu), svetem Danielu. Grič je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v prazgodovini, utrjen pa je bil tudi v času antike. Kraj je bil prvič omenjen leta 1402. Značilno obrambno obzidje je iz 15. stoletja, prebivalce je ščitilo v času turških vpadov. Vrhunec razvoja je naselje doseglo v 16. in 17. stoletju, iz tega časa izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb. V času med dvema svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil pečat arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani, ki velja za enega od utemeljiteljev slovenske arhitekture in urbanizma.
Med drugo svetovno vojno je bilo naselje Štanjel delno požgano, grad pa močno poškodovan. Obnova gradu se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja in se nadaljuje še danes. Po drugi svetovni vojni se je na ravnini pod starim jedrom razvil novejši del naselja.
Glavni vhod v utrjeni del naselja je bil nekdaj del obrambnega obzidja, sledil je obisk grajskega dvorišča, raziskali smo galerijo Lojzeta Spacala, ki je eden najvidnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev v povojnem obdobju (svoj ustvarjalni vrh je dosegel v grafičnih tehnikah).
Spoznali smo skromno nadstropno kraško hišo, ki odraža značaj ljudske arhitekture. Za izgradnjo te so uporabili samo kamen.
Ferrarijev vrt je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen med obema vojnama v sklopu Ville Ferrari. Kompleks je bil lastnik tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel zgraditi podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike. Najbolj prepoznavni del vrta je secesijski ovalni bazen z otočkom, v katerega je pritekala voda iz zapletenega vodovodnega sistema.
Sledila je pot proti Krkavčam ...
... kjer smo obiskali oljarno Ternav. Tu smo spoznali postopke pridelave hladno stiskanega ekstra deviškega oljčnega olja in njegove lastnosti.
Degustacija tega olja z domačim kruhom in pečenimi oljkami ter oljčnim namazom je potrjevala teorijo v praksi.
Pa naj vam razkrijemo še zdravilne lastnosti oljčnega olja, čeprav niso več nobena skrivnost.
Številne študije dokazujejo, da oljčno olje odlično varuje pred boleznimi srca in ožilja, artritisom, rakom na dojkah in drugimi oblikami raka, poleg tega znižuje raven slabega holesterola, pospešuje izločanje želodčnih sokov in omogoča boljšo absorpcijo vitaminov, zlasti vitamina E. Ker je maščobnokislinska sestava oljčnega olja zelo podobna maščobnokislinski sestavi materinega mleka, je olivno olje primerno za prehrano dojenčkov. Nadvse primerno je tudi za prehrano diabetikov. Varovalni učinki oljčnega olja so posledica visoke vsebnosti antioksidantov (polifenolov), ki jih vsebuje oljčno olje, ter uravnovešene maščobnokislinske sestave.
Sestava kislin oljčnega olja je presenetljivo podobna sestavi kislin v človeškem telesu, zato človeški organizem oljčno olje presnavlja neprimerno lažje kot večino drugih olj in trdih maščob.
Izvedeli smo, da po veljavnih pravilnikih oljčna olja razvrščajo v 6 kakovostnih razredov:
- Ekstra deviško oljčno olje: prvo stiskanje od 0 do 1 stopnje kislosti.
- Rafinirano deviško oljčno olje: prvo stiskanje od 1 do 1,5 stopnje kislosti.
- Fino deviško oljčno olje: drugo stiskanje od 1,5 do 3 stopnje kislosti.
- Pol fino oljčno olje: drugo stiskanje od 3 do 4 stopnje kislosti.
- Rafinirano oljčno olje in oljčno olje (znano kot "svetilno olje"): to je olje, lahko tudi ekstra deviško, ki se je pokvarilo, in presega kislost 4 stopinj. Da bi bilo sploh užitno, ga obdelajo s kemičnimi postopki (razmilijo, deodorirajo in razbarvajo) ter mu povrnejo kislost, ki ne presega 2 stopinji.
- Rafinirano olje iz oljčnih tropin ter olje oljčnih tropin in oliv (s kemičnimi topili pridobljena olja iz oljčnih tropin): njegova izvorna kislost znaša od 15 do 30 stopinj; je zelo temno, slabega vonja, užitno le ob pomoči obdelave, ki med drugim predvideva rabo bencina in trikloretena. V prodaji je mešano z mešanico oljčnega olja kislosti 3 stopinje.
Oznaka "olje slovenske Istre"
Ta oznaka dodatno zagotavlja, da vsebnost prostih maščobnih kislin ne presega 0,5 odstotka, kar je dvakrat strožje merilo od veljavnega pravilnika za ekstra deviška oljčna olja. Peroskidno število, izraževno v mmol/kg, mora biti vsaj za 20 odstotkov nižje kot pri veljavnem standardu za "ekstra deviška olja".
Zelo pomembna je zahteva, da mora biti izmerjena vsebnost vseh polifenolov (pomembnih antioksidantov, ki jim oljčno olje dolguje veliko varovalnih učinkov) in da mora ta presegati 100 mg/kg. Evropski pravilnik za "ekstra deviška oljčna olja" ne zahteva tega parametra.
Njam, kako nam je degustacija teknila.
In končno težko pričakovano kopanje v Izoli ...
... sprehod ob obali in klepet na plaži. Bili smo pozorni na čistočo obale in plaže. Zares velja pohvala vsem, ki so ekološko ozaveščeni in vsem, ki skrbijo za čisto okolje.
Bil je čudovit dan in polni lepih vtisov smo se v sončnem zahodu vrnili domov.
Za konec le še iskrena zahvala donatorju in organizatorju sredstev za ekskurzijo, podjetju Sava Goodyear Dunlop Tyres.
Nika Cebin, mentorica kampanje POZOR(!)NI ZA OKOLJE na Gimnaziji Ledina