Ljubljana, 22. 4. 2016 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot partner kampanje Pozor(!)ni za okolje za dijake Šolskega centra Kranj organiziralo dogodek na temo viškov hrane. Dogodka se je udeležil tudi dotični minister mag. Dejan Židan, ki je opozoril na velik pomen odgovornega ravnanja s hrano. Dogodek je bil posvečen globalni tematiki odpravljanja viškov hrane. Ti bi sicer postali odpadek, ki po nepotrebnem obremenjuje Zemljo, ob pravočasnem sodelovanju različnih deležnikov pa viški hrane lahko ohranijo svojo prvotno funkcijo in so hrana pomoči potrebnim.
Dan Zemlje, ki so ga razglasili Združeni narodi, po svetu obeležujemo že od leta 1970. Ta dan je priložnost, da se kot posamezniki in družba zavemo posledic, ki ga ima človekovo bivanje in delovanje. Obeleževanje tega dne nas mora motivirati k temu, da prilagodimo naše dejavnosti v okolju, česar se dobro zavedajo tudi dijaki Šolskega centra Kranj, ki skupaj z mentorico mag. Branko Jarc Kovačič že več let aktivno sodelujejo v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje. Tema kampanje je namreč zmanjševanje ogljičnega odtisa, h kateremu lahko posameznik vsakodnevno pripomore med drugim tudi z zmanjševanjem količin zavržene hrane.
Na dogodku je mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, viške hrane označil kot velik globalni in družbeni problem. Na eni strani se ljudje soočajo s preveliko količino hrane, ki postane odpadek in obremenjuje naravno okolje, po drug strani pa kar 2,3 milijarde ljudi trpi za lakoto. Prav zaradi zavržkov hrane na eni strani in viškov hrane na drugi strani je Vlada RS ustanovila projektno skupino, ki koordinira delo državnih organov pri pomoči humanitarnim organizacijam glede razdeljevanju viškov hrane. Te nevladne organizacije so: Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Zveza Lions Klubov, Slovenska filantropija in seveda Zavod Pod Strehco. Tako je ena od humanitarnih organizacij v letu 2015 zbrala kar 226 ton hrane, ki so jo razdelili pomoči potrebnim.
Dijakom sta na dogodku tematiko viškov hrane podrobneje osvetlila mag. Saša Dragar, glavna inšpektorica na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Zvonko Belič, direktor Zavoda Pod strehco, humanitarnega zavoda oz. neprofitnega socialnega podjetja in javne kuhinje.
Kaj lahko stori vsak posameznik? Ključno je ozaveščanje o odgovornem ravnanju s hrano, saj smo potrošniki pri nakupu hrane velikokrat neracionalni, ne razumemo pa tudi pomena rokov uporabnosti »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. Nakupovati moramo preudarno, se izogibati ustvarjanju prekomernih zalog hitro pokvarljive hrane, saj je zavržena hrana ne nazadnje tudi strošek. Živila moramo pravilno skladiščiti in hladiti, ostanke hrane pa lahko neškodljivo predelamo.
Ali ste vedeli da ...
-
po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2012 se v Sloveniji na letni ravni zavrže med 75 do 82 kg hrane na prebivalca, torej hrana konča med mešanimi biološko komunalnimi odpadki in kot odpadek v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Podatki za leto 2014 pa so že bolj optimistični in kažejo na cca 60 kg zavržene hrane na prebivalca.
-
Po podatkih organizacij EU kar polovica pripravljene hrane konča kot odpadek iz individualnih gospodinjstev razvitih držav;
-
se zaradi odpadne hrane letno na globalni ravni proizvede kar 7 % vseh toplogrednih plinov (TGP) ali 3,3 milijarde ton. Do leta 2030 bi se z zmanjšanjem izgub hrane za 20-50 % količina TGP zmanjšala za 1 milijardo ton;
-
dve milijardi ljudi trpi zaradi prikrite lakote oz. pomanjkanja hranil; 850 milijonov ljudi vsak dan trpi lakoto v državah z nizkimi ali srednjimi prihodki;
do leta 2050 se bo število svetovnega prebivalstva povečalo za 2,3 milijarde ali 1/3, od skupaj 9 milijard bo kar 70% ljudi živelo v urbanih centrih (mega mestih);
-
če bi do leta 2030 uspeli zmanjšati izgube hrane (IZH) pri potrošnikih za 20-50 %, bi privarčevali od 120 do 300 milijard USD na leto.